Simbol Yin-a in Yang-a.
Laozi (5. - 4. st. pr. n. š.), utemeljitelj daoizma in avtor temeljnega daoističnega dela Dao de jing.
Yin in Yang 阴阳
Ko je Chen Wangting 陈王庭 v 17. stoletju postavil temelje Chen taijiquan-u 陈氏太极拳, je izoblikoval jedro borilne veščine na načelih daoizma 道教, teorije Yin-a in Yang-a 阴阳 ter principih tradicionalne kitajske medicine.
Koncept Yin-a in Yang-a 阴阳 je poleg daoizma, budizma in konfucijanizma ključen za kitajsko misel in vseprisoten na Kitajskem še danes. Yin in Yang predstavljata dopolnjujoča se pola, katera sta vedno, podobno kot plima in oseka, v stalnem gibanju in nenehnem pretakanju iz enega v drugega in nazaj. Yin 阴 je praviloma utelešen v pasivnosti, ženskem principu, snovi, vodi, zemlji in mrazu. Yang 阳 je kot komplementarno nasprotje Yin-a zastopan v aktivnosti, moškem principu, energiji, ognju, nebu in vročini. Yin ali yang značaj stvari ni stalen, pač pa pogojen z odnosom do drugih stvari.
V taijiquan-u sta kvaliteti Yin-a in Yang-a zastopani v različnih načinih gibanja, ki so lahko označeni kot mehki (rou 柔) ali čvrsti (gang 刚). Če je mirovanje rou 柔/Yin 阴, potem je gibanje gang 刚/Yang 阳. Enako velja za kvalitete gibanja, katere zaznamujejo principi zapiranja – odpiranja, praznega – polnega, počasnega – hitrega ali zbiranja – sproščanja energije.
Končni cilj je doseči ravnovesje med Yin-om 阴in Yang-om 阳. Šele ko sta obe kvaliteti popolnoma uravnoteženi in ko je v Yin-u tudi nekaj Yang-a (in obratno) ter ko Yin tekoče prehaja v Yang in nazaj, je telo optimalno postavljeno, kar omogoča popoln izkoristek fizične moči in notranje sile Neijin 内劲 v izvedbi figur.
Daoizem 道教
Omenjeno idealno ravnovesje, sproščenost in naravno gibanje telesa kot tudi filozofski vpogled v veščino je moč doseči le sledeč daoističnim načelom kultiviranja telesa in duha – to je z redno in disciplinirano vadbo veščine. Vadba mora biti usklajena z naravno potjo, Daom 道.Na praktičnem nivoju veščine »naravno« označuje sproščen um osrediščen v danem trenutku in gibanje, katerega usmerja in vodi Dantian 丹田. Intelektualni pristop s prebiranjem, analiziranjem, ter racionaliziranjem teorij o veščini, tako običajen za proces učenja znotraj zahodnjaške tradicije, ne pomaga, pač pa je lahko celo v napoto pri napredovanju – zlasti začetnika.